Tine DEBELJAK, «Novi Hrvatski Svetniški kandidat», Slovenski tjednik: Slobodna Slovenija, Argentina, Buenos Aires, 30. svibnja 1982., br. 19. str. 2

 

 

Dr. Tine Debeljak

 

Međ knjigami in revijami

 

NOVI  HRVATSKI  SVETNIŠKI  KANDIDAT

 

Iz Zagreba smo dobili majhno knjižico, ki jo je izdala Postulatura Ivana Merza z naslovom TKO JE IVAN MERZ? (str. 88). Marsikdo med nami si bo postavil isto vprašanje: Kdo je bil Ivan Merz?, o katerem se piše zadnja leta mnogo med Hrvati kot kandidata za svetnika, prvem in dozdaj edinem hrvatskem iz laiških vrst, za katerega se je vidno zelo ogreval pokojni kardinal Šeper in mu pripravljal pot v Vatikanu. Mnogi med nami, zlasti starejši mojih let - pa se bodo spominjali, da je nekoč Ivan Merz igral veliko vlogo v slovensko-hrvatskih stikih v vrstah hrvatskega katoliškega gibanja po prvi svetovni vojski, gibanja, ki je izhajalo iz pobude krškega škofa našega dr. Antona Mahniča. Mnogokrat je bil v Ljubljani na skupnih sejah slovenskega Orla, tedaj zelo ozko povezanega s hrvatskim Orlom. Ruda Jurčec v Luči in sencah večkrat govori o njem in stikih z njim v slovenskem Orlu. Merz se je udeležil že prvega izleta slovenskih Orlov v Mariboru 1. 1920 in govoril o njem. Bil je dolgo vrsto let tajnik in podpredsednik predsedstva hrvatskega Orla ter je ostal prav do smrti 1. 1928, torej eno leto pred ukinitvijo Hrvatskega Orla po 6. majski kraljevi diktaturi. Umrl je v Zagrebu 1. 1928. -

Ivan Merz se je rodil v Banjaluki 1. 1896, bivšemu poklicnemu oficirju v avstrijski vojski, ki pa je bil tedaj načelnik železniške postaje. Ivan je izšel iz liberalne družine, pa se je že v času gimnazije razvil v gorečega katoličana. Prva ljubezen mu je bila tragična: deklico, ki jo je ljubil, mu je zapeljal brezvestnež in ona je napravila samomor. Do smrti je ohranjal nanjo idealen spomin in se zaobljubil, da bo do poroke oz. do smrti ohranil sv. čistost. Po maturi je šel v oficirsko šolo, pa jo po treh mesecih zapustil, preživel vso vojsko na Soči in potem šel na Dunaj študirat književnost, romanistiko in germanistiko. Dve leti je bil v Parizu, univerzo pa je končal v Zagrebu z doktoratom iz francoske književnosti. Vse življenje je bil potem profesor na nadškofijski gimnaziji v Zagrebu, kjer je umrl 32 let star.

To je vse njegovo življenje. Toda pdno duhovne religiozne vsebine. Kristas in Cerkev. Njegov dnevnik, ki ga je pisal od dijaških let, in ga knjižica prgosto citira, kaže globokost njegovega krščanstva.

 

Njegovo glavno delo pa je bilo Hrvatsko orlovstvo, za katerega je prevedel Terseglavovo orlovsko Zlato knjigo in jo izpopolnil Sploh je Orla napolnil z idejo Katoliške akcije in liturgičnim drhom. Postal je glasnik novega pojmrvanja Cerkve v hrvatskem katoličanstvu.

 

O tem modernem junaku krščanskih čednosti v najvišji meri daje lep pregled ta knjižica, ki je že tretji življenjepis tega „Apostola mladine“ in orlovstva posebej, kateremu je on dal geslo: „Žrtev-Evharistija-Apostolat“, ki je zdaj vklesano na njegovem grobu v zagrebški cerkvi. Zdaj izhajajo disertacija o njegovem duhovnem bogastvu in nadškof Kuharić je v Sv. Petru prosil papeža za njegovo proglasitev svetniškim kandidatom. Dobro bi bilo, da se tudi Slovenci seznanijo z njegovim živatlenjepisom, ne samo, ker je bil prijatelj Slovencev, ampak ker je tudi pravi duhovni junak „naših dni“, s katerim se je marsikdo med nami celo v življenju srečal.